Ure in nakit

Slovarček izrazov

Luneta Obroč, ki obdaja steklo ure in ga ohranja pritrjenega na številčnico. Luneta je lahko fiksna ali pa, zlasti pri športnih urah kot so letalske in potapljaške, vrtljiva. Luneta, ki se vrti v obe smeri, je v pomoč pri označevanju in izračunavanju pretečenega časa.
Številčnica Sprednja stran ure, ploščica iz kovine ali drugega materiala, z različnimi oznakami, od katerih so najpomembnejše oznake za ure, minute in sekunde.Številčnice se razlikujejo po obliki, okrasitvi in materialu, oznake na njih pa so v obliki številk, simbolov, črtic, slik…
Krona Okrogli gumb, navadno z narezanim obodom, ob strani ohišja ure, ki se uporablja za nastavljanje časa, datuma in drugih urnih funkcij. Pri mehanskih urah služi še za navijanje mehanizma, zato govorimo tudi o navijalni kroni.
Steklo Prekriva številčnico ure. Steklo je lahko:-         akrilno ali pleksi steklo, ki ni odporno proti praskam, ga je pa mogoče polirati

–         mineralno steklo, ki je trše, vendar ga je s trdim predmetom še vedno sorazmerno lahko poškodovati

–         safirno steklo, ki je najtrše in tudi najdražje, zaradi velike trdote pa ga je mogoče raziti le z diamantom

Ohišje Kovinsko »škatla«, v katerem se nahajajo deli ure in ki le-te varuje pred prahom, vlago in močnimi udarci.Ohišje je najpogostejše iz nerjavečega jekla, lahko pa tudi iz titana, zlata, srebra ali platine. Ohišje manj dragih ur je narejeno iz medenine, ki je manj odporna proti koroziji, zaradi česar je prevlečena s plastjo zlata ali srebra.
Fly-back Običajno merjenje časa s pomočjo kronografa sprožimo s pritiskom na zgornji gumb, s katerim merjenje tudi zaustavimo. Po merjenju časa s spodnjim gumbom vse kazalce kronografa vrnemo na ničlo. Če spodnji gumb na silo pritisnemo že med tekom kronografa, lahko poškodujemo mehanizem.Pri kronografih z fly-back funkcijo pa lahko kazalce s pritiskom na spodnji gumb vrnemo na ničlo tudi med delovanjem krongrafa. Ko spustimo gumb, se začne čas ponovno meriti.

Funkcija »flyback« torej omogoča, da zaustavimo kazalce, jih vrnemo na ničlo in nato ponovno zaženete s pomočjo le enega samega pritiska na gumb.

Frekvenca nihanja Pomeni število nihajev, ki jih opravi nemirka mehanske ure v določeni časovni enoti. Višja ko je frekvenca nihanja, hitrejše je tiktakanje. Mehanske ure navadno tiktakajo s frekvenco 5 do 10 polnihajev na sekundo oziroma 18.000 do 36.000 polnihajev na uro. Kristali v kvarčnih urah nihajo s standardizirano frekvenco 32.768 HZ.
Kaliber Izraz kaliber se v urarstvu uporablja za označevanje različnih mehanizmov ur. Vsak mehanizem oziroma kaliber ima svoje ime ali številko, včasih pa tudi oznako manufakture, kar kaže na njegovo poreklo.
Repeticija Funkcija, ki omogoča, da ura kadarkoli odbije točen čas v urah, četrtinah in minutah. Aktivira se s pritiskom na gumb ob strani ohišja ali vzvodom. Izdelava mehanizma z repeticijo je zelo zahtevna in lahko traja več mesecev ali let, zato imajo ure s tem mehanizmom tudi temu primerno ceno.
Komplikacija Osnovna funkcija ure je, da kaže ure, minute in sekunde. K tej osnovni funkciji pa so lahko dodane še nekatere druge funkcije, kot so na primer kronograf, prikaz datuma, dneva v tednu, položaja lune in podobno. Tem dodatnim funkcijam pravimo komplikacije. Najzahtevnejše komplikacije so večni koledar, tourbillon in repeticija.
Kronograf Kronograf je ena od najbolj razširjenih komplikacij. Kadar govorimo o kronografu, mislimo s tem na uro z dvema neodvisnima časovnima sistemoma: eden kaže tekoči čas, drugi pa meri poljubne intervale časa.Kronograf ima na osnovni številčnici največkrat še dve ali tri manjše, s katerimi merimo pretečeni čas. Večina kronografov se zažene in zaustavi s pritiskom na gumb ob strani ure, navadno ob kroni. En gumb služi za začetek merjenja časa, drugi pa za vrnitev kazalcev na ničlo.

Druge funkcije, ki jih imajo kronografi, so tudi merjenje časovnih razdobij s prekinitvami za merjenje dveh ali več posamičnih intervalov časa s prekinitvami in nato zbirnim prikazom časom, tahimeter za merjenje povprečne hitrosti na določeni razdalji in telemeter za ugotavljanje oddaljenosti kraja dogodka.

Kronometer Z izrazom kronometer označujemo ure z izredno natančnim mehanizmom, ki je uspešno prestal strog preizkus priznanega švicarskega inštituta za kontrolo kronometrov COSC (Contrôle Officiel Suisse des Chronomètres), nepristranske in neodvisne ustanove, ki po predpisanih kriterijih preverja vsak posamezen mehanizem.Preizkus mehanizma ure s pomočjo vzmetnih nihalnih oscilatorjev po standardu ISO 3159 obsega opazovanje delovanja le-tega v 15-ih dneh in nočeh pod posebnimi pogoji – v petih različnih položajih in pri treh različnih temperaturah (8°, 23°in 38°C). Če delovanje mehanizma zadosti sedmim izredno strogim kriterijem, vključno z dnevnim odstopanjem le v okviru –4/+6 sekund, pridobi prestižni naziv kronometra in lasten certifikat.
Tahimeter Pripomoček v obliki skale, ki obkroža številčnico kronografa, in s katerim merimo hitrost vozil na določeni razdalji.Če poznamo razdaljo na primer enega kilometra, kronograf vključimo na začetku poti in ga na koncu zaustavimo. Na tahimetrski skali nato s pomočjo kazalca odčitamo povprečno hitrost v km/h.
   
Telemeter Pripomoček v obliki skale, ki obkroža številčnico kronografa, in s katerim ugotavljamo oddaljenost kraja dogajanja s pomočjo različnih hitrosti, s katerimi se po zraku širita svetloba in zvok. Na primer, ko zagledamo blisk, poženemo kronograf, ko pa zaslišimo grmenje, ga zaustavimo. Na telemetrski skali nato odčitamo vrednost v km, do katere je prišel kazalec kronografa.
Tourbillon Komplikacija, ki pomaga izničiti vpliv zemeljske težnosti na natančnost teka mehanizma. Ko premikamo običajno uro, vplivamo na težišče spirala, ki mora potem v različnih položajih premagovati različno silo težnosti. Pri tourbillonskem mehanizmu pa nemirka ne niha le levo in desno, ampak se še vrti okrog svoje osi. Tako se težišče spirale stalno spreminja in odkloni se izravnajo.Toubillonski mehanizmi so zelo zapleteni za izdelavo, zato so tudi zelo redki in dragi.
Nemirka Kolesce, ki pri mehanskih urah s pomočjo spirale miga sem ter tja. Uri daje ritem, potreben za natančnost.
Večni koledar Pri običajnih urah, ki kažejo dan v tednu, datum in mesec, je potrebno datum nastaviti vsakič, ko ima mesec manj kot 31 dni. Ure z večnim koledarjem pa to storijo kar same, prepoznajo pa tudi prestopna leta in to vse do leta 2100.
Retrograde Urna komplikacija, zaradi katere se kazalec ne vrti v krogu, ampak se giblje od leve proti desni, potem pa v hipu skoči nazaj na levo stran in spet začne merjenje.
Mehanizem Skupek delčkov v notranjosti ohišja ure, ki omogočajo, da ura deluje. Najpogostejši mehanizmi so kvarčni in mehanski.
Kvarčni mehanizem Kvarčni mehanizem poganja električna energija, navadno iz baterije, zaradi česar ne potrebuje navijanja. Za natančen tek ure skrbi kvarčni kristal, ki niha s standardizirano frekvenco 32.768 Hz. Največ kvarčnih mehanizmov je narejenih v Honk Kongu, na Japonskem in v Švici.
Mehanski mehanizem Mehanski mehanizem poganja energija, shranjena v kovinskem peresu, ki se navija ročno ali ob nošenju s pomočjo polkrožnega rotorja (avtomatski mehanizem). Mehanski mehanizem je sicer manj natančen od kvarčnega, vendar mnogo zahtevnejši za izdelavo in zato dražji. Dragocene ure uglednih izdelovalcev imajo skoraj vedno mehanski mehanizem.
Avtomatski mehanizem Klasični avtomatski mehanizem je pravzaprav le zvrst mehanskih mehanizmov. Navadno se navija s pomočjo polkrožnega rotorja, ki je na spodnji strani mehanizma in se ob premikanju roke vrti zaradi vpliva zemeljske težnosti ter s tem navija uro.Mehanizem je v 18. stoletju razvil Švicar Abraham-Louis Perrelet.
Digitalne ure Digitalne ure kažejo čas s številkami in ne s pomočjo kazalcev. Navadno gre za ure s kvarčnim mehanizmom z zaslonom iz tekočih kristalov, obstajajo pa tudi mehanske digitalne uzre, ki navadno spadajo v zelo visoke kakovostne razrede.
Analogne ure Analogne ure kažejo čas s pomočjo kazalcev in številk ali oznak na številčnici, ki kažejo 12-urno časovno razdobje. Analogna ura z digitalnim prikazom časa pa je ura, ki združuje analogen in digitalen prikaz čas.
Ebauche Francoski izraz za razstavljen in neobdelan mehanizem (polizdelek), ki ga urarske hiše kupijo pri specializiranih proizvajalcih, saj danes le redkokatera urarska hiša izdeluje lastne mehanizme. Polizdelka nato vsaka hiša sestavi in obdela po svojih standardih, od česar so odvisni kakovost, natančnost in cena končnih izdelkov. Obstajajo tudi pomembni sestavni deli različnih kakovosti, ki se nabavljajo posebej. Vse našteto zelo vpliva na ceno – velikoserijski, strojno obdelani mehanizmi so cenejši, medtem ko so manufakturno, ročno obdelani in ročno sestavljeni mehanizmi tudi po več deset tisoč frankov.
Ležajni kamen Navadno sintetični rubin z veliko trdoto, ki ga vstavljajo v ležaje urnih mehanizmov in tako preprečijo njihovo obrabo.
Advertisements

Oddaj komentar »

Zaenkrat še ni komentarjev.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

%d bloggers like this: